Neandertalci so bili podobni modernim ljudem

Preden so popolnoma izumrli s površja Zemlje, so se neandertalci razvijali povsem v smeri modernih ljudi.

Najnovejši odkriti ostanki neandertalcev, ki so jih nedavno tega našli na Hrvaškem, segajo v obdobje pred 42.000 in 28.000 leti, so veliko delikatnejši kot »klasični« ostanki neandertalcev.

Do sedaj so raziskovalci izkopali in nato iz fragmentov, pomešanih z živalskimi kostmi, sestavili delno lobanjo neandertalca (Homo neanderthalensis). Najbolj zanimivo je, da najdba nakazuje na to, da je bila vrsta neandertalcev v tem obdobju veliko manj robustnejša kot njihovi predhodniki.

Izkopanine ostankov so pokazale, da so ti neandertalci poznali že zelo napredno tehniko za izdelovanje kamnitega orodja, zelo podobno tehniki, ki jo je uporabljal moderni človek oziroma homo sapiens.

Ena izmed teorij bi lahko bila ta, da so se ti neandertalci križali z modernimi ljudmi. Vendar pa je takšna teorija močno kontraverzna. Večina raziskovalcev je prepričanih, da vrsta neandertalcev ni prispevala genov k današnjim prebivalcem Zemlje. Pravzaprav je večina izmed njih prepričana, da se je vrsta modernega človeka razvila v Afriki, ločeno od vseh ostali vrst in se nato razširila po Evropi in izrinila neandertalce. Tudi DNK analize nakazujejo na to, da do križanja obeh vrst ni prihajalo.
Kljub temu je dr. James Ahern z Univerze Wyoming na podlagi svoje zadnje študije prepričan, da nadomestitev neandertalcev z modernimi ljudmi še zdaleč ni bil enostaven proces. Ostanki modernih ljudi v srednjem delu Evrope pogosto nakazujejo na značilnosti neandertalcev, vendar te značilnosti v današnji populacije Evropejcev niso več tako pogoste.

Neandertalci so se v Evropi začeli razvijati pred približno 230.000 leti in so kontinentu gospodarili do pred približno 35.000 leti, ko so na kontinent prišli ljudje z modernejšimi anatomskimi značilnostmi.

Dr. Ahern meni, da so se neandertalci v Evropi in moderni ljudje v Afriki zaradi podobnih pritiskov okolja razvijali v povsem isti smeri. Njihove anatomske značilnosti so bile vse bolj podobne anatomskim značilnostim homo sapiensa. Bili so izjemni lovci, izpopolnjevala se je tehnika izdelave orodja, kamnito orodje so vse pogosteje nadomeščali s kremenom, začeli so loviti z puščicami, ribe s harpunami itd. Vse to v veliki meri nakazuje na to, da je do velikih kulturnih sprememb in naprednejšega razmišljanja istočasno prihajalo tako v populaciji modernih ljudi kot v populaciji neandertalcev.

Leave a Reply